Prefinjene numerične simulacije razkrivajo, da čudovita struktura gobe, znana kot Venerina cvetlična košara, zmanjšuje hidrodinamični upor in verjetno pomaga pri zajemanju delcev hrane ter sperme za spolno razmnoževanje. Goba Euplectella aspergillum, znana tudi kot Venera cvetlična košara, slovi po svojem zapletenem steklenem ogrodju. Ta struktura zagotavlja izjemno mehansko podporo in je navdihnila izgradnjo lahkih mostov in nebotičnikov. Voda se skozi pore neprestano vleče v in iz centralne telesne votline gobe, da filtrira delce hrane in izmenjuje pline. Čeprav so mehanske lastnosti okostja gob dobro dokumentirane, je o podrobnih pretokih tekočine okoli in skozi telo malo znanega. Okostje je sestavljeno iz pravilne kvadratne rešetke, ki je diagonalno ojačana in tvori ogrodje za votlo cilindrično telo gobice. Da bi dekonstruirali učinek vsake skeletne komponente na pretok tekočine, so Falcucci in sodelavci za primerjavo ustvarili več idealiziranih modelov gobice. Ti modeli so vključevali navaden trden valj, trden valj s spiralnimi grebeni, votlo valjasto rešetko in votlo cilindrično rešetko s spiralnimi

Bionika posnema naravo in išče tehnične rešitve v naravnih sistemih. Izziv je, kako tehnične stvari rešiti z najbolj naravnimi materiali Bionika je v svetu in. Veda je človeku zelo prijazna, da je to poklic prihodnosti in poklic s prihodnostjo, pa je prepričan Janez Šlcrlec, inženir mehatronike, ki je pred več kot desetletjem registriral raziskovalno-razvojno dejavnost na področju naravoslovja in tehnike. Osredotoča se predvsemna bioniko človeka (tako imenovano human bionics), dobro pa pozna tudi področja energetike, gradbeništva, industrije, avtomobilizma, v katerih je bionika prav tako zelo prisotna. “Bionika posnema naravo in išče tehnične rešitve v naravnih sistemih. Izziv je, kako tehnične stvari rešiti z najbolj naravnimi materiali. Takšnimi, ki ne bodo energetsko potratni, jih bo mogoče reciklirati ali vrniti nazaj v naravo,” razlaga. Pred leti, ko je vodil Odbor za znanost in tehnologijo pri OZS, je dobil zamisel za izgradnjo bioničnega človeka. Sestavil je bioničnolutko, ki ima vse vsadke, ki jih

Najpomembnejša temeljna značilnost gozda, ki mu daje moč in sposobnost prilagajanja je njegova velika raznolikost. O tem nam pričajo ohranjeni pragozdovi, v katerih vladajo naravni procesi samoohranitve. Slovenski gozdarji so tradicionalno vezani na znanje, ki ga črpajo iz pragozda. Ta jim je učilnica in v njej preverjajo na kakšne načine se da delati v gospodarskem gozdu. Damjan Oražem, direktor Zavoda za gozdove Slovenije je izpostavil, da  je gozdarska šola v Sloveniji začela  nastajati že pred dobrimi 100. leti. Takrat beležijo začetek načrtnega gospodarjenja s slovenskimi gozdovi, ki so ga sicer na veleposestvih uvedli Avstrijci in Nemci. Kasneje pa smo prešli v svojo smer, ki je danes prepoznavna v svetu. Slovenska gozdarska šola temelji na treh načelih: 1. načelo sonaravnosti, ki se ga učimo v pragozdovih, 2. načelo mnogonamenskosti, se pravi vse funkcije se dogajajo na istem področju v istem času, 3. načelo trajnosti, ki je najstarejše gozdarsko načelo. Po nekaj

Kače uporabljajo cik-cak sidrne točke in trenje za manevriranje skozi tesne prostore. Kače se hitro pomikajo po najrazličnejših težkih terenih, od žgočega peska do skalnatih razpok, razvile so izredno specializirane metode gibanja – vse očitno brez kakršne koli dodatne pomoči. Znanstvenike še posebej zanima tehnika, s katero se kače premikajo po ozkih kanalih, imenovana gibanje “koncertina”, saj bi lahko imela rešilne aplikacije na področju robotike. Beseda “koncertina” se nanaša na majhen glasbeni instrument, podoben harmoniki. Ta ponazarja podobno gibanje, kot ga uporabljajo kače. Da bi kača prešla skozi ozek kanal, se bo neprekinjeno zgoščevala in širila, tako kot gibanje meha med igranjem koncertnega igralca. Najprej bo kača iztegnila glavo vzdolž kanala, nato pa na eno steno prinesla točko na eni strani telesa, tik za glavo; nato svoje telo zloži navzgor, tako da lahko druga točka, na drugi strani, nekoliko pritisne bolj nazaj, na nasprotno steno itd.. Ko ima kača od