Kako učinkovito komunicirati z napravami

komunikacija z pametnimi napravami

Sodobnega bivanja si danes ne moremo predstavljati brez prezračevalnih naprav in sorodnimi napravami. Že od pradavnine si svoja bivališča uspešno in energijsko varčno prezračujejo termiti in čebele. Svoja gnezda gradijo v osrčju velikih termitnjakov. Iz gnezda se topel zrak dviga v zračno omrežje blizu zunanje stene termitnjaka. Od tam se zatohli zrak porazgubi skozi porozne stene, noter pa prodira svež hladni zrak in se spušča na  dno termitnjaka. Od tam kroži naprej v gnezdo. Vse to, so navdihi iz narave s katerimi si lahko pomagamo pri učinkovitemu komuniciranju z napravami.

S sodobno tehniko si človek hladi stanovanja. Toda že veliko prej so si bivališča ohlajevali in si jih še ohlajujejo termiti. Nekateri termitnjaki imajo na dnu odprtine, skozi katere vstopa svež zrak. V ekstremno vročem vremenu pa tudi podtalna voda, ki izpareva ter ohlaja zrak.

Prav tako je zanimivo, da čebele vedno najdejo svoj panj, ob tem pa znajo prenesti informacijo o dobri paši tudi drugim čebelam delavkam. Čebele so zelo zaposlene in obenem okretne. Kljub njihovi omejeni možganski moči, lahko posamezniki nagonsko zaznajo, katero delo mora biti v koloniji opravljeno. Problem, ki se pojavi pri kompleksni človeški infrastrukturi, kot je električno omrežje, je da posamezni deli medsebojno ne komunicirajo.

Zanimivi primeru so ptice selivke ali golobje pismonoše, ki vedno najdejo pot domov. Po poskusih z golobi pismonošami sklepajo, da se ti vračajo domov z zaznavanjem zemeljskega magnetnega polja. Tudi ptice selivke najdejo pot domov z magnetnim kompasom v svoji glavi. Zanimiv je tudi let divjih gosi, ki letijo v obliki črke V. Zamah s krili prve ptice ustvarja vzgonsko silo, ki pomaga tudi ptici neposredno za njo.

Več o navdihih iz narave si lahko preberete tukaj.

Obiščite nas na družabnih omrežjih (Facebook, Instagram)

Kako dosežeš, da si otroci lažje obujejo čevlje in ostala oblačila

velcro

Repinec – rešitev – sprijemalna zadrga ježek. Ta najbolj znani izdelek bionike sedaj uporablja na milijone ljudi. Leta 1948 je švicarski znanstvenik George de Mestral odkril princip delovanja te zadrge. Vedno, ko se je vrnil z lova s svojim psom, sta bila prekrita z rastlino. Ta rastlina je bila repinec. De Mestral je analiziral mehanizem bodic pod mikroskopom in jih kopiral. Ta “izum narave” je bil patentiran pod imenom blagovne znamke VELCRO.

Repinca, kot tudi številne druge rastline proizvajajo semena, prekrita z drobnimi trnki. Mimoidoče živali tako s prenosom pomagajo rastlini razpršiti semena. Čeprav je sama ideja preprosta, je Mestral potreboval 10 let, da je zasnoval proizvodni postopek, ki je omogočil množično proizvodnjo Velcro®.

V repincu je na stotine majhnih “trnkov”. Razvoj sprijemalne zadrge se je izkazala za težavno, vendar je bil Mestral odločen. Čeprav je bilo “zankasto” blago mogoče izdelati s sorazmerno lahkoto, kljukastega tekstila ni bilo mogoče ustvariti tako hitro. Mestral je sčasoma izumil napravo – na osnovi strižnih las, ki se uporabljajo v brivnici. Bombaž je bil takrat najbolj komercialno dostopna tkanina, vendar je bil prešibak in tanek, da bi kavelj zagotovil resnično moč oprijema. Med poskusom z različnimi tekstili v Lyonu v Franciji je Mestral naletel na najlonsko nit, ki se je po naključju vmešala v njegove tkanine. Takrat je odkril, da ima najlon idealne lastnosti. Po odpravi te ovire se je Mestral odločil, da bo svoj revolucionarni izum poimenoval “velur” (žamet) in “kvačkanje” (kavelj), od tod tudi ime blagovne znamke.

Sprijemalna zadrga, vsestranska uporabnost 

Prav gotovo je sprijemalna zadrga ena boljših izumov, saj nam olajša življenje na številnih področjih. Svojo praktično naravnanost prikaže že pri otroških obuvalih ter ostalih oblačilih, pri čemer ni potrebno uporabljati raznih vrvic in ostala odvečna zapenjanja. Lahko se jo uporabi kot pripomoček za dom in razne materiale. 

Obiščite nas na družabnih omrežjih (Facebook, Instagram)

Povzeto po AskNature.org in študijskega gradiva.

Kako se izogneš različnim umazanim površinam

Hidrofobnost rastlin je že bila raziskana, spregledano pa je bilo dejstvo, da se te rastline skorajda ne morejo umazati. Posebno učinkoviti so bili poskusi s ščitastimi listi indijskega lotosa (Nelumbo nucifera). Znanstveniki so samočistilni mehanizem poimenovali lotosov efekt, ki je simbol čistosti. Kapucinka čisti svoje liste z lotosovim učinkom. Rastrski elektronski mikroskop ESEM prikazuje, kako se vodne kapljice odmaknejo od lista. Do tega pride zaradi vozličaste strukture listov. Voda se odbija z večjo hitrostjo, pri čemer odplakne tudi umazanijo in ustvari samočistilni učinek.

Lotosov učinek – ki ga je temeljito raziskoval botanik Wilhelm  Barthlott, s sodelavci na Univerzi v Bonnu. Pred več kot 30 leti je opazil, da so površine rastlin, kot je npr. lotus, zmeraj čiste. Zaradi lotosovega učinka se delci prahu ne morejo oprijeti površine. Vodne kapljice se ne morejo razširiti in ne morejo steči preko oziroma se samo dotakniti delcev prahu, kot se to po navadi zgodi na gladkih površinah. 

Lotosov učinek je našel svoje mesto v vrsto različnih izdelkov, vse od področja gradbeništva, tekstilne industrije in različnih področij. 

S specialnim kemijskim postopom se lahko preoblikuje površina tkanine na takšen način, da postane podobna površini lotosovega lista. Tkanino z lotosovim učinkom pripravijo tako, da na njo nanesejo kroglice silicijevega dioksikda različnih velikosti, nato pa jih prevlečejo z vodo in olje odbojnim polimernim apreturnim filmom. Tako preoblikovana površina tkanine postane super vodo in olje odbojno zato se ne zmoči z vodo, kot tudi ne umaže z blatom, čajem, oljem. 

Podjetje Elrus prodaja strešne kritine, ki za strešnike uporablja posebne materiale oziroma glazure, ki preprečujejo rast raznih lišajev, mahu in preprečuje zbiranje umazanije na strešnikih. 

Rastlinski listi uporabljajo še več nanotehnologije. Njihov sistem pogosto urejajo forisomi. To so mikroskopsko majhne mišice, ki v kapilarnem sistemu rastline odpirajo poti ali pa jih – če je rastlina poškodovana – zapirajo. Gradiva s samočistilnim efektom lahko pripomorejo k varčevanju z vodo in kemičnimi sredstvi ter znižujejo stroške vzdrževanja.

Obiščite nas na družabnih omrežjih (Facebook, Instagram)

Povzeto po AskNature.org in študijskega gradiva.