Visoka šola na Ptuju je leta 2000 izdala visokošolski učbenik dr. Bojana Ploja o napravah, ki se učijo in se samostojno odločajo, pri čemer lahko presežejo tudi človeštvo. Trend naraščanja umetne inteligence vedno bolj posega v naš vsakdanjik. Vsebino učbenika Bionska umetna inteligenca lahko najdete na tej povezavi: Bionska umetna inteligenca
Vabljeni na Dan Visoke šole na Ptuju, ki bo v četrtek 23. 5. 2024 v Stari steklarski na Ptuju.
»Bionika – veda prihodnosti za prehod v zeleni, trajnostni in krožni razvoj v javnem in zasebnem sektorju«
Prijavni obrazec je dostopen na tej povezavi: https://www.stajerskagz.si/
Bolj kot kadarkoli verjamemo, da »DOBRO SLUŽBO NAJDETE TUDI DOMA« in to sporočilo želimo prenašati naprej med dijake in študente, ter ostale iskalce nove, prve ali pa boljše zaposlitve v širše okolju.
Zato 29. 3. in 30. 3. 2023 organiziramo 2. karierni sejem MKP, ki bo potekal na lokaciji ŠC Ptuj. Letos bo dogodek trajal 2 dni, nadgradili pa smo ga z vabljenim strokovnim predavanjem na temo zaposlovanja mladih in dobrega počutja na delovnem mestu in s hekatonom za študente.
S kratkimi pet minutnimi pitchi želimo mladim talentom:
predstaviti aktualno stanje na trgu dela in možne zaposlitve v bližini doma,
približati znanja in veščine, ki jih potrebujemo v sedanjih in bodočih delovnih procesih,
vzpostaviti osebni stik z bodočimi delojemalci i se dogovoriti tudi za počitniško prakso.
In zakaj bi ga morali uporabljati že danes?
Bionic Reading je tisto, kar potrebujete. Bionic Reading je nova metoda, ki lahko z najpreprostejšo prilagoditvijo močno poveča vašo hitrost branja. Hkrati lahko pomaga tudi pri razumevanju in spominjanju zaradi delovanja naših možganov.
Verjetno ste opazili, da je lažje brati naslove kot dolge odstavke. Ali morda, kako je hitreje skenirati kratke vrstice besedila v primerjavi z dolgimi. In z “dolgimi” mislimo na njihovo vizualno širino.
To je le en primer, kako lahko struktura in videz besedila vplivata na to, kako ga biomašinerija, ki ji pravimo oči in možgani, zaznava. Mnogi ljudje so opazili takšne učinke in razvili metode, kako jih izkoristiti, da “vdrejo” v naše biostroje in “overclockirajo” naše zmožnosti branja. Pokrili smo že nekaj najboljših aplikacij za hitro branje za Android , ki uporabljajo takšne metode, da vam pomagajo brati več in hitreje.
Hitro branje je skupni izraz za vse metode, ki nam lahko pomagajo do hitrejšega branja. Nekateri ljudje si nenehno prizadevajo izboljšati svojo hitrost branja, iščejo nove metode, trike in trike. Nekaj jih je naravno obdarjenih s fotografskim spominom. Lahko “skenirajo” cele strani z enim pogledom in preberejo knjigo v samo nekaj minutah.
Sliši se zanimivo kajne? 
Kako Bionic Reading deluje in kako ga lahko uporabljate si lahko preberete na tej povezavi:
https://www.makeuseof.com/what-is-bionic-reading-why-should-you-use-it/
Se želite izobraževati za poklic prihodnosti?
Vabimo vas na predstavitev enega izmed najobetavnejših poklicev prihodnosti – diplomiranega inženirja bionike v tehniki.
Informativna dneva bosta potekala v petek, 17. februarja ob 10.30 ali 17.30, ter v soboto, 18. februarja ob 10.30, v prostorih Višje strokovne šole Šolskega centra Ptuj, na Vičavi 1 v tretjem nadstropju. V kolikor vam ne uspe priti k nam, se nam lahko pridružite preko spleta na tej povezavi https://arnes-si.zoom.us/j/93758336366
Prefinjene numerične simulacije razkrivajo, da čudovita struktura gobe, znana kot Venerina cvetlična košara, zmanjšuje hidrodinamični upor in verjetno pomaga pri zajemanju delcev hrane ter sperme za spolno razmnoževanje. Goba Euplectella aspergillum, znana tudi kot Venera cvetlična košara, slovi po svojem zapletenem steklenem ogrodju. Ta struktura zagotavlja izjemno mehansko podporo in je navdihnila izgradnjo lahkih mostov in nebotičnikov. Voda se skozi pore neprestano vleče v in iz centralne telesne votline gobe, da filtrira delce hrane in izmenjuje pline. Čeprav so mehanske lastnosti okostja gob dobro dokumentirane, je o podrobnih pretokih tekočine okoli in skozi telo malo znanega. Okostje je sestavljeno iz pravilne kvadratne rešetke, ki je diagonalno ojačana in tvori ogrodje za votlo cilindrično telo gobice. Da bi dekonstruirali učinek vsake skeletne komponente na pretok tekočine, so Falcucci in sodelavci za primerjavo ustvarili več idealiziranih modelov gobice. Ti modeli so vključevali navaden trden valj, trden valj s spiralnimi grebeni, votlo valjasto rešetko in votlo cilindrično rešetko s spiralnimi grebeni.
Določanje pretoka tekočine za te različne modele je zahtevalo izredno natančne simulacije dinamike tekočine. Ti lahko hkrati razrešijo raven podrobnosti od mikroskopskih tokov okoli okostja pa vse do množičnih tokov okoli celotnega organizma. Da bi bili ti poskusi izvedljivi, so Falcucci in ostali, numerično rešil enačbe, ki urejajo takšne tokove, z metodo, ki je še posebej primerna za vzporedno računalništvo na elektronskih vezjih, imenovano grafične procesne enote. Poleg tega so avtorji simulacije izvajali na Marconi100, enem najmočnejših superračunalnikov na svetu.
To delo predstavlja izjemen primer, kako je mogoče najsodobnejše numerične simulacije uporabiti za raziskovanje problemov na področjih, kot so biomehanika, temeljna dinamika tekočin in bioinspirirano oblikovanje. Rezultati Falcuccija in sodelavcev kažejo, da imajo številne kompleksne strukture, opažene pri morskih nevretenčarjih in drugih organizmih, neintuitivne posledice za dinamiko tekočin. Pristop avtorjev bi lahko uporabili pri številnih ugankah v naravi, povezanih ne le s filtriranjem hrane, izmenjavo plinov in zmanjšanjem zračnega upora, temveč tudi z zajemanjem cvetnega prahu in izgubo toplote. Takšne simulacije pretoka na več ravneh bi lahko na primer uporabili za razumevanje hidrodinamike izmenjave plinov skozi koralne grebene ali aerodinamike zajemanja cvetnega prahu.
Poleg tega ta študija Venerine cvetlične košare razkriva, kako lahko kompleksne geometrije manipulirajo s pretokom tekočine za več funkcij, vključno z zmanjšanjem upora, mehansko podporo in filtriranjem delcev. Lekcije, pridobljene iz tega organizma, bi lahko navdihnile izboljšane večnamenske inženirske strukture, kot so naprave za vzorčenje in filtriranje.
Prispevek Nature.com
Bionika posnema naravo in išče tehnične rešitve v naravnih sistemih. Izziv je, kako tehnične stvari rešiti z najbolj naravnimi materiali
Bionika je v svetu in. Veda je človeku zelo prijazna, da je to poklic prihodnosti in poklic s prihodnostjo, pa je prepričan Janez Šlcrlec, inženir mehatronike, ki je pred več kot desetletjem registriral raziskovalno-razvojno dejavnost na področju naravoslovja in tehnike. Osredotoča se predvsem
na bioniko človeka (tako imenovano human bionics), dobro pa pozna tudi področja energetike, gradbeništva, industrije, avtomobilizma, v katerih je bionika prav tako zelo prisotna. “Bionika posnema naravo in išče tehnične rešitve v naravnih sistemih.
Izziv je, kako tehnične stvari rešiti z najbolj naravnimi materiali. Takšnimi, ki ne bodo energetsko potratni, jih bo mogoče reciklirati ali vrniti nazaj v naravo,” razlaga. Pred leti, ko je vodil Odbor za znanost in tehnologijo pri OZS, je dobil zamisel za izgradnjo bioničnega človeka. Sestavil je bionično
lutko, ki ima vse vsadke, ki jih danes po svetu vgrajujejo v človeško telo. To lutko je za izobraževalne namene podaril Višji strokovni šoli na Ptuju, da študentom v izobraževalnem procesu približa zahteven tehnološki svet, medtem pa že pripravlja drugi model lutke, ki jo bodo natisnili. Zanjo pa že ima tudi ogromno vsadkov, pravi. “Ti vsadki bodo nameščeni tako, da jih bo mogoče vzeti iz natisnjenega modela.” Škrlec pojasnjuje, da gre razvoj v smeri ekstremne miniaturizacije – svet bionike je tesno povezan z mikro- in nanotehnologijo -, preplastitve z bionično kožo, da bodo proteze videti
čim bolj naravne. V nastavkih za proteze se je denimo doslej ustvarjal neprijeten vonj, vlaga, posledica so bila vnetja. Danes so iznašli bionične
materiale, s katerimi del proteze preplastijo in odpravijo težave. Strokovnjaki po svetu razvijajo modularne večfunkcijske sisteme vsadkov, amonapajalne sisteme s piezo nanogeneratorji, ki se namestijo na trebušno prepono ali srčno mišico, in tako proizvajajo energijo.
“To so področja z izjemnim potencialom, zato se tudi industrija zanima zanje,” dodaja. In to je dober znak. Bionika se namreč ukvarja tudi s
tem, da koristimo čim bolj okolju prijazne materiale, ki jih je mogoče reciklirati, razgraditi, skratka večkrat uporabiti. “V človeški bioniki uporabljamo biokompatibilne materiale, ki jih telo sprejme in niso toksični. V prihodnosti bo nanotehnologija v povezavi z bioniko in pametnimi materiali naredila največji skok naprej,” je prepričan Škrlec.
“Ljudje si želijo boljših protez, čim bolj naravnih oblik, opremljenih denimo s taktilnimi senzorji ter da imajo z njihovo pomočjo možnost orientacije v prostoru in interakcije z okolico.”
Več o članku si lahko preberete na tej povezavi.
Najpomembnejša temeljna značilnost gozda, ki mu daje moč in sposobnost prilagajanja je njegova velika raznolikost. O tem nam pričajo ohranjeni pragozdovi, v katerih vladajo naravni procesi samoohranitve. Slovenski gozdarji so tradicionalno vezani na znanje, ki ga črpajo iz pragozda. Ta jim je učilnica in v njej preverjajo na kakšne načine se da delati v gospodarskem gozdu.
Damjan Oražem, direktor Zavoda za gozdove Slovenije je izpostavil, da je gozdarska šola v Sloveniji začela nastajati že pred dobrimi 100. leti. Takrat beležijo začetek načrtnega gospodarjenja s slovenskimi gozdovi, ki so ga sicer na veleposestvih uvedli Avstrijci in Nemci. Kasneje pa smo prešli v svojo smer, ki je danes prepoznavna v svetu. Slovenska gozdarska šola temelji na treh načelih:
1. načelo sonaravnosti, ki se ga učimo v pragozdovih,
2. načelo mnogonamenskosti, se pravi vse funkcije se dogajajo na istem področju v istem času,
3. načelo trajnosti, ki je najstarejše gozdarsko načelo.
Po nekaj desetletjih so znanstveniki začeli opozarjati na klimatske spremembe in te se najbolj odražajo ravno v gozdarstvu. Prognoze in simulacije klimatskih sprememb so narejene za neke normalne nadmorske višine, gozdarji pa ugotavljajo, da so najbolj krute klimatske spremembe najbolj izrazite v gorskem gozdu, ki je imel vsa ta stoletja najbolj mirno preteklost. Posledice podnebnih sprememb se kažejo predvsem kot povišanje povprečne letne temperature, kot sprememba padavinskega režima. Veliko manj je padavin, daljši so vročinski valovi in zaradi vsega tega se v gozdovih beleži povečan pojav škodljivcev in bolezni. Slovenske gozdove je najbolj prizadel katastrofalni žledolom leta 2014, ki je povzročil za devet milijonov kubikov poškodovanega in podrtega drevja. Nato sta gozdove prizadela še dva vetroloma, leta 2017 in 2018. Vse katastrofe skupaj, so poškodovale 20 milijonov kubikov drevja.
V oddaji so predstavi projekt LIFEGENMON, v katerem strokovnjaki Gozdarskega inštituta Slovenije spremljajo genetsko raznolikost jelke in bukve in ugotavljajo, kako to pestrost ohraniti in uporabiti v prid gozdu. V prihodnosti bo predvsem bukev, kraljica slovenskega gozda, nadomestila občutljivo smreko na rastiščih, kjer je z gotovostjo pričakovati ostrejše razmere zaradi sprememb podnebja.
Kače uporabljajo cik-cak sidrne točke in trenje za manevriranje skozi tesne prostore. Kače se hitro pomikajo po najrazličnejših težkih terenih, od žgočega peska do skalnatih razpok, razvile so izredno specializirane metode gibanja – vse očitno brez kakršne koli dodatne pomoči. Znanstvenike še posebej zanima tehnika, s katero se kače premikajo po ozkih kanalih, imenovana gibanje “koncertina”, saj bi lahko imela rešilne aplikacije na področju robotike. Beseda “koncertina” se nanaša na majhen glasbeni instrument, podoben harmoniki. Ta ponazarja podobno gibanje, kot ga uporabljajo kače.
Da bi kača prešla skozi ozek kanal, se bo neprekinjeno zgoščevala in širila, tako kot gibanje meha med igranjem koncertnega igralca. Najprej bo kača iztegnila glavo vzdolž kanala, nato pa na eno steno prinesla točko na eni strani telesa, tik za glavo; nato svoje telo zloži navzgor, tako da lahko druga točka, na drugi strani, nekoliko pritisne bolj nazaj, na nasprotno steno itd.. Ko ima kača od tri do pet takih sidrišč, znova premakne glavo naprej. Sprednje točke se odcepijo od stene, toda točke bolj zadaj zadržujejo kačo na mestu, dokler ni mogoče ustvariti novega »zadrževalnika« za naprej. Raziskave so pokazale, da je trenje ključno za funkcionalnost tega gibanja. Če bi se s prsti spustili od kačje glave do repa, bi začutili povsem gladko površino. Pomanjkanje trenja v tej smeri omogoča hitro premikanje naprej. Prekrivajoče se luske pa ustvarjajo nazobčano površino v drugo smer. Med gibanjem koncertina kače dejansko nekoliko vkopljejo luske v stene okoli sebe, kar ustvari visoko odpornost na gibanje nazaj in omogoča kačam, da se potisnejo naprej.
Potencial
Ta preprosta kombinacija teksture in gibanja ima velik potencial na področju raziskovalnih robotov. Eden od možnih okoliščin je v misijah iskanja in reševanja, kjer so prehodi skozi ruševine, ki jih ustvarja porušena stavba, ozki, nepravilni in nepredvidljivi. Več aplikacij je na področju bioinženiringa in medicine. Morda bomo nekega dne, ob obisku zdravnika, šli zelo dobro skozi postopek kolonoskopije, saj bodo majhni kačji roboti prišli tja, kamor morajo. S tem bi tudi zmanjšali bolečino in poškodbe okoliških tkiv.
Na prvo žogo, bi se morda zdelo nenavadno povezati kače z zdravili in zdravilstvom. Takšno znamenje je bila starogrška “Asklepijeva palica”, ki je kazala kačo, ranjeno in ovito okoli palice, in odraža to, ki jo je Mojzes naredil za zdravljenje Izraelcev v knjigi številk. Še naprej se pojavlja v logotipu Svetovne zdravstvene organizacije in številnih drugih zdravstvenih skupinah po vsem svetu.
Obiščite nas na družabnih omrežjih (Facebook, Instagram)
Povzeto po AskNature.org