Skip to content

Najpomembnejša temeljna značilnost gozda, ki mu daje moč in sposobnost prilagajanja je njegova velika raznolikost. O tem nam pričajo ohranjeni pragozdovi, v katerih vladajo naravni procesi samoohranitve. Slovenski gozdarji so tradicionalno vezani na znanje, ki ga črpajo iz pragozda. Ta jim je učilnica in v njej preverjajo na kakšne načine se da delati v gospodarskem gozdu.

Damjan Oražem, direktor Zavoda za gozdove Slovenije je izpostavil, da  je gozdarska šola v Sloveniji začela  nastajati že pred dobrimi 100. leti. Takrat beležijo začetek načrtnega gospodarjenja s slovenskimi gozdovi, ki so ga sicer na veleposestvih uvedli Avstrijci in Nemci. Kasneje pa smo prešli v svojo smer, ki je danes prepoznavna v svetu. Slovenska gozdarska šola temelji na treh načelih:

1. načelo sonaravnosti, ki se ga učimo v pragozdovih,

2. načelo mnogonamenskosti, se pravi vse funkcije se dogajajo na istem področju v istem času,

3. načelo trajnosti, ki je najstarejše gozdarsko načelo.

Po nekaj desetletjih so znanstveniki začeli opozarjati na klimatske spremembe in te se najbolj odražajo ravno v gozdarstvu. Prognoze in simulacije klimatskih sprememb so narejene za neke normalne nadmorske višine, gozdarji pa ugotavljajo, da so najbolj krute klimatske spremembe najbolj izrazite v gorskem gozdu, ki je imel vsa ta stoletja najbolj mirno preteklost. Posledice podnebnih sprememb se kažejo predvsem kot povišanje povprečne letne temperature, kot sprememba padavinskega režima. Veliko manj je padavin, daljši so vročinski valovi in zaradi vsega tega se v gozdovih beleži povečan pojav škodljivcev in bolezni. Slovenske gozdove  je najbolj prizadel katastrofalni žledolom leta 2014, ki je povzročil za devet milijonov kubikov poškodovanega in podrtega drevja. Nato sta gozdove prizadela še dva vetroloma,  leta 2017 in 2018. Vse katastrofe skupaj, so poškodovale 20 milijonov kubikov drevja.

V oddaji so predstavi projekt LIFEGENMON, v katerem strokovnjaki Gozdarskega inštituta Slovenije spremljajo genetsko raznolikost jelke in bukve in ugotavljajo, kako to pestrost ohraniti in uporabiti v prid gozdu. V prihodnosti bo predvsem bukev, kraljica slovenskega gozda, nadomestila občutljivo smreko na rastiščih, kjer je z gotovostjo pričakovati ostrejše razmere zaradi sprememb podnebja.

Prispevek RTV Slovenije

Obiščite nas na družabnih omrežjih (Facebook, Instagram)

sl_SISlovenian