Skip to content

Danska je država z največjim deležem proizvodnje vetrne energije na svetu. Proizvede je več kot tretjino oziroma okoli 40 %. Kakšne pa so razmere za izkoriščanje energije vetra pri nas? Vetrne elektrarne danes zadovoljujejo malo več kot 1% svetovnih potreb po električni energiji. Morda bo to kmalu drugače. Južna Koreja je namreč sporočila, da načrtujejo gradnjo največje vetrne elektrarne na svetu, z močjo 8,2 gigavata. Danska pa je pred kratkim objavila načrt, da bo v severnem morju 80 km zahodno od polotoka Jutland zgradila prvi energetski otok na svetu. Otok bo v velikosti  18 nogometnih igrišč, uporabljali pa ga bodo kot vozlišče za 200 ogromnih, 260 metrov visokih vetrnic na morju. Otok bo z močjo treh gigavatov z elektično energijo lahko preskrboval kar tri milijone gospodinjstev, torej več kot le Dansko.

Slovenija ni ravno prevetrena dežela, močnejši vetrovi, ki je pri nas pojavljajo, so ob prehodu vremenskih front. Pred hladno fronto dva, tri dni jugozahodnik, za hladno fronto pa po navadi severovzhodnik. Močan je tudi karavanški fen, ki pa je k sreči redek. Ostali vetrovi v Sloveniji so pa bolj ali manj šibki. Razlog za to je ta, da je Slovenija v zavetrju Alp. Če bi v Sloveniji postavili več vetrnic, bi morali natančno poznati kako in kje piha veter. V Sloveniji imamo dve vetrnici, eno pri Senožečah, katera je bila postavljena leta 2012  in proizvede od 4 do 4,6 milijona kilovatnih ur letno oziroma 1200 gospodinjstev. Druga manjša vetrnica pa je bila postavljena 2014 pri Razdrtem in poskrbi za letno porabo 600 gospodinjstev.

Kako deluje vetrna elektrarna?

Vetrna elektrarna je elektroenergetski objekt, kjer z močjo vetra vrtimo vetrnico, s tem pa energijo vetra pretvarjamo v električno energijo. Sodobne vetrne turbine so visoki stolpi z vetrnicami. Veter obrača vetrnice, ki so povezane z električnim generatorjem. Pomembno je, da so vetrne turbine postavljene na predelih s čim bolj konstantnim vetrom.

Pomen vetrne energije?

Vetrna energija danes zadovoljuje manj kot odstotek svetovnih energetskih potreb, vendar je med najhitreje rastočimi panogami za proizvodnjo električne energije. Še pred dvajsetimi leti smo gradili vetrne elektrarne z nazivno močjo okoli 50 kW, danes pa njihova povprečna nazivna moč znaša okoli 2 MW. V Sloveniji imamo trenutno le eno večjo vetrno elektrarno (vetrna elektrarna z močjo 2,3 MW pri Dolenji vasi). Njihovo bolj razširjeno uporabo pri nas ovirajo predvsem težave z umeščanjem v prostor. Poleg tega v Sloveniji povprečne hitrosti vetra le na redkih območjih presegajo hitrosti od 3 do 5 m/s, kar je minimalna začetna hitrost vetra, potrebna za obratovanje vetrnih elektrarn.

Pri nas delujoče male vetrne elektrarne so postavljene v glavnem za lastno uporabo tam, kamor je težko napeljati elektroenergetsko infrastrukturo (npr. gorske koče). Če bi želeli vetrno energijo bolje izkoristiti, bi morali postaviti vetrnice na velikih, dobro prevetrenih površinah, ki se v Sloveniji nahajajo predvsem na višje ležečih krajih (območja gorskih grebenov) in na nekaterih drugih lokacijah, kjer je povprečna hitrost vetra 50 metrov nad tlemi večja od 3 m/s.

Obiščite nas na družabnih omrežjih (Facebook, Instagram)

Več si lahko preberete na spletni strani.