Skip to content

Kako z genetsko raznolikostjo jelke in bukve ohraniti gozdove

Najpomembnejša temeljna značilnost gozda, ki mu daje moč in sposobnost prilagajanja je njegova velika raznolikost. O tem nam pričajo ohranjeni pragozdovi, v katerih vladajo naravni procesi samoohranitve. Slovenski gozdarji so tradicionalno vezani na znanje, ki ga črpajo iz pragozda. Ta jim je učilnica in v njej preverjajo na kakšne načine se da delati v gospodarskem gozdu. Damjan Oražem, direktor Zavoda za gozdove Slovenije je izpostavil, da  je gozdarska šola v Sloveniji začela  nastajati že pred dobrimi 100. leti. Takrat beležijo začetek načrtnega gospodarjenja s slovenskimi gozdovi, ki so ga sicer na veleposestvih uvedli Avstrijci in Nemci. Kasneje pa smo prešli v svojo smer, ki je danes prepoznavna v svetu. Slovenska gozdarska šola temelji na treh načelih: 1. načelo sonaravnosti, ki se ga učimo v pragozdovih, 2. načelo mnogonamenskosti, se pravi vse funkcije se dogajajo na istem področju v istem času, 3. načelo trajnosti, ki je najstarejše gozdarsko načelo. Po nekaj

Kako izdelati površinski premaz za steklene in keramične površine po navdihu tropske čašaste rastline – mesojedke

SpotLESS je razpršilen premaz (v spreju), ki ohranja površine čiste brez uporabe močnih kemikalij. Ta premaz odbija tekočino, blato, bakterije, mineralne usedline in še več. Vsebuje »nano krtačke« s tekočino, ki ga je navdihnila spolzka površina čašaste rastline – muholovke. SpotLESS lahko ohranja površine, kot so stranišča, čiste, drastično zmanjša količino vode in potrebnih čistilnih kemikalij. Na voljo je za domačo uporabo, v okolju pa ga lahko razpršite na steklo in keramiko. Podjetje SpotLESS Materials je navdušeno nad bioniko. Pod mikroskopom opazujejo rastline in žuželke ter poskušajo razumeti, kako je oblika povezana s funkcijo njihovega delovanja. Na primer, pogosto pogledajo mikro/nano-strukture na rastlini in lahko razumejo, kako je zaradi tega naravni material zelo vodoodporen. Obožujejo izdelovati koristne stvari. Opazijo  zanimivo površinsko lastnost v naravi, razumejo fiziko in uporabijo naučeno za izdelavo naprednih materialov. Pred ustanovitvijo podjetja, je njihova ustanovna ekipa sodelovala v akademskem okolju in opravljala raziskave na področju naravoslovja

20 maj – svetovni dan čebel

Da bi lahko nahranili naraščajoče svetovno prebivalstvo, potrebujemo vedno več hrane, ki mora biti za zagotavljanje človeškega razvoja in dobrega počutja raznolika, uravnotežena in kakovostna. Čebele slovijo po svoji vlogi za zagotavljanje visoko kakovostne hrane (med, matični mleček in cvetni prah) kot tudi drugih izdelkov, ki jih uporabljamo v zdravstvu in drugih panogah (čebelji vosek, propolis in čebelji strup). Poleg tega pa čebele počnejo še veliko več! Največji doprinos čebel in drugih opraševalcev je opraševanje skoraj treh četrtin vseh rastlin, s katerimi proizvedemo 90 % svetovne hrane. Tretjina svetovne pridelave hrane je odvisna od čebel oziroma vsaka tretja žlica hrane je odvisna od opraševanja. Trajnostno kmetijstvo in prihodek V preteklih petdesetih letih se je količina pridelkov, odvisnih od opraševalcev  (kot so sadje, zelenjava, semena, oreščki in oljnice), povečala kar trikrat. Čebele imajo pomembno vlogo pri obsegu kmetijske proizvodnje. Učinkovito opraševanje povečuje količino kmetijskih pridelkov, izboljšuje njihovo kakovost in povečuje odpornost

Kakšen je vetrni potencial Slovenije

Danska je država z največjim deležem proizvodnje vetrne energije na svetu. Proizvede je več kot tretjino oziroma okoli 40 %. Kakšne pa so razmere za izkoriščanje energije vetra pri nas? Vetrne elektrarne danes zadovoljujejo malo več kot 1% svetovnih potreb po električni energiji. Morda bo to kmalu drugače. Južna Koreja je namreč sporočila, da načrtujejo gradnjo največje vetrne elektrarne na svetu, z močjo 8,2 gigavata. Danska pa je pred kratkim objavila načrt, da bo v severnem morju 80 km zahodno od polotoka Jutland zgradila prvi energetski otok na svetu. Otok bo v velikosti  18 nogometnih igrišč, uporabljali pa ga bodo kot vozlišče za 200 ogromnih, 260 metrov visokih vetrnic na morju. Otok bo z močjo treh gigavatov z elektično energijo lahko preskrboval kar tri milijone gospodinjstev, torej več kot le Dansko. Slovenija ni ravno prevetrena dežela, močnejši vetrovi, ki je pri nas pojavljajo, so ob prehodu vremenskih front. Pred hladno fronto
sl_SISlovenian