Brki pristaniških tjulnjev zaznajo preplavitev, ki jo zapusti plavalni plen, tako da izničijo signale lastnega gibanja. V zatemnjenih globinah oceana oster vid ni tako koristen za lov. Delfini in kiti raje poslušajo, kot gledajo. Morski psi v vodi zavohajo kri in lahko zaznajo tudi šibke električne signale, ki jih oddajajo živa bitja. Pristaniški tjulnji (in verjetno drugi tjulnji in morski levi) so okrepili še en čut za zagotovitev obrokov. V vodi lahko zaznajo že najmanjše gibe in sledijo sledi, ki jo za seboj pustijo ribe. Njihovi brki pripomorejo k usmerjanju v vodi, to jim dopušča njihova domiselna struktura. Brki so prvotno namenjeni, da živali z njimi zaznajo okolico. Brki so oživčeni, zaradi česar so tako občutljivi, kot konice prstov. Mačji brki imajo približno 200 živčnih končičev.
Brki pristaniških tjulnjev imajo do 1500 živčnih končičev, ki so preciznejši od mačjih. Toda resnična skrivnost njihovega uspeha, je njihova struktura.
Če ste že kdaj videli staromodne antene na avtomobilih ali zastave na kolesih, boste opazili, kako se med premikanjem vozil zibajo in plapolajo. Okoli brkov se vrtinčijo zračni tokovi zaradi katerih vibrirajo. (Znanstveno ime brkov je »vibrissae«, ki izhaja iz latinske besede »vibrirati«.) Pričakovali bi, da se brki tjulnjev obnašajo podobno, ko tjulnji plavajo po vodi. Toda namesto tega se zgodi nekaj izjemnega: brki zarežejo vodo, kot vroč nož skozi maslo, in se komaj vrtijo v valovih. Bistvo je v njihovi obliki. V preseku niso krožne oblike, temveč ovalne. Njihovi vodilni robovi niso ravni, ampak imajo valovit vstopno – izstopni vzorec. Ta strukturna zasnova nevtralizira vrtinčenje vode okoli brkov, tako da brki ne vibrirajo, ko se tjulnji premikajo. Na tak način ostanejo mirni in pripravljeni na odziv na motnje, ki jih povzročajo drugi plavalci. Brki vibrirajo navzgor in navzdol, nad in pod prihajajočimi vrtinci; na primer kot da bi smučar »slalomiral« naprej in nazaj po pobočju prihajajočih ovir.
Večje ribe povzročajo večje vrtince, hitrejše ribe pa ostale ohranjajo v budnosti. Tjulnji lahko z brki in posledično vrtinčenjem natančno prepoznajo velikost, hitrost in smer potencialnega plena in sledijo smeri puščenih sledi, v enem preskusu 30 sekund, za tem, ko je plen zapustil določeno mesto.
Inženirji že kopirajo zasnovo tjulnjevih brkov, da bi razvili podvodne senzorje. Uporabljali bi jih lahko za spremljanje rib in morskih sesalcev; sledenje tekočim razlitjem nafte; odkrivali valove tople vode, ki se vije iz vročih vrelcev morskega dna; zagotovili opozorilo na turbulentne tokove, ki ogrožajo podvodne strukture; in podvodnim robotskim vozilom omogočili boljši način navigacije. Pomorščakom lahko dajo tudi drug način za odkrivanje ladij in podmornic – ki postajajo vse bolj tihe, da bi se izognili tradicionalnim metodam zaznavanja sonarjev.
Obiščite nas na družabnih omrežjih (Facebook, Instagram)
Povzeto po AskNature.org