Sodobnega bivanja si danes ne moremo predstavljati brez prezračevalnih naprav in sorodnimi napravami. Že od pradavnine si svoja bivališča uspešno in energijsko varčno prezračujejo termiti in čebele. Svoja gnezda gradijo v osrčju velikih termitnjakov. Iz gnezda se topel zrak dviga v zračno omrežje blizu zunanje stene termitnjaka. Od tam se zatohli zrak porazgubi skozi porozne stene, noter pa prodira svež hladni zrak in se spušča na dno termitnjaka. Od tam kroži naprej v gnezdo. Vse to, so navdihi iz narave s katerimi si lahko pomagamo pri učinkovitemu komuniciranju z napravami.
S sodobno tehniko si človek hladi stanovanja. Toda že veliko prej so si bivališča ohlajevali in si jih še ohlajujejo termiti. Nekateri termitnjaki imajo na dnu odprtine, skozi katere vstopa svež zrak. V ekstremno vročem vremenu pa tudi podtalna voda, ki izpareva ter ohlaja zrak.
Prav tako je zanimivo, da čebele vedno najdejo svoj panj, ob tem pa znajo prenesti informacijo o dobri paši tudi drugim čebelam delavkam. Čebele so zelo zaposlene in obenem okretne. Kljub njihovi omejeni možganski moči, lahko posamezniki nagonsko zaznajo, katero delo mora biti v koloniji opravljeno. Problem, ki se pojavi pri kompleksni človeški infrastrukturi, kot je električno omrežje, je da posamezni deli medsebojno ne komunicirajo.
Zanimivi primeru so ptice selivke ali golobje pismonoše, ki vedno najdejo pot domov. Po poskusih z golobi pismonošami sklepajo, da se ti vračajo domov z zaznavanjem zemeljskega magnetnega polja. Tudi ptice selivke najdejo pot domov z magnetnim kompasom v svoji glavi. Zanimiv je tudi let divjih gosi, ki letijo v obliki črke V. Zamah s krili prve ptice ustvarja vzgonsko silo, ki pomaga tudi ptici neposredno za njo.
Več o navdihih iz narave si lahko preberete tukaj.